Milo – najhujši sovražnik virusov

Koronavirus je zajel skoraj ves svet (razen Antarktike). V trenutku, ko se piše tale blog, več miljard (!) ljudi doma preživlja prisilno izolacijo… Človek, ki se definira skozi socialne stike, je prisiljen biti sam. Neverjetno, kake razsežnosti je dosegel en sam samcat virus…

Pa smo mu lahko kos? Absolutno! Napademo ga lahko na več frontah, in danes vam predstavljam najboljše orožje, ki ga ima doma prav vsak: MILO!

Kako deluje milo in zakaj predstavlja strah in trepet vsem virusom?

Seveda milo ni zdravilo in z njim ne moremo ozdraviti okužbe. Kar lahko naredimo je, da preprečimo možnost prenos virusa v telo.

Torej, kaj sploh je virus?

Virusi so najstarejši parazitski mikroorganizmi. So majhni sestavljeni delci iz genetskega materiala, obdani z lipidno (maščobno) membrano, v kateri so proteinski receptorji, ki se ob stiku s celico gostitelja povežejo po principu ključa in ključavnice ter vanjo spustijo svoj genski material. Ko virus takorekoč “ugrabi” celico, se ta odzove tako, da začne proizvajati kopije virusovega genoma in tako se okužba razširi. Ko naše telo prepozna okužbo, začne proizvajati protitelesa, da bi se ubranilo. Hkrati se nam poviša temperatura, v pljučih pa – ki so pri koronavirusu očitno najbolj ranljiva – se začne nabirati sluz, ki jo skuša telo v naravnem procesu s kašljem očistiti. Pri tem se sevi iz naših ust raznesejo po zraku in okolici. Če najdejo gostitelja, se krog sklene.

Virus za svoj razvoj nujno rabi gostitelja, a lahko na raznih površinah počaka tudi do nekaj dni (nekateri virusi preživijo celo več desetletij!).

No, pa poglejmo zdaj, kako točno deluje milo na viruse.

Ko si namreč umijemo roke z milom in vodo, obdamo vse prisotne mikroorganizme z molekulami mila. Molekule mila so sestavljene iz dveh delov (predstavljajte si buciko): hidrofilna glava se veže na molekule vode, hidrofobni rep pa vodo odbija in se veže na molekule maščob. Ko si torej umijemo roke, hidrofobne molekule mila prodrejo v lipidni ovoj virusa in ga dobesedno razstavijo na neuporabne dele. Ostanke virusa (ali drugega mikroorganizma) milo obda v drobne skupke, imenovane miceliji, ki jih nato speremo v odtok in – puf, virusa ni več!

Hkrati milo uniči tudi kemično sestavo bakterij, virusov ali drugih organizmov in jim onemogoči, da bi se obdržale na površinah. Ko torej roke speremo pod tekočo vodo, odplaknemo tudi te ostanke.

Seveda pa se to ne zgodi v trenutku. Da bi prišlo do razpada membrane, je potrebno roke umivati vsaj 20 sekund.

Zakaj pravilo 20 sekund?

WHO priporoča, da si roke umivamo 1 minuto, a študije(1) so pokazale, da je optimalen čas umivanja rok med 15-30 sekund, saj se v tem času odstrani večina patogenov, ki se zadržujejo na površini rok. Pomemben dejavnik je tudi količina pene oz. mila, ki ga uporabimo. 20 sekund ne bo učinkovitih, če uporabimo premalo mila. In enako velja obratno: tudi še nevem kako velika količina mila ne bo učinkovala, če si roke umivamo premalo časa. Seveda je čas umivaja odvisen od količine in vrste umazanije na naših rokah. Zdravstveni delavci si morajo umivati roke veliko bolj temeljito, saj so bolj izpostavljeni raznim infektom, ki jih lahko prenesejo na paciente.

Za nas pa velja zlata sredina: 20 sekund. Spomnimo se, kako pravilno umivamo roke:

Kaj pa antibakterijska razkužila?

Tudi ta delujejo, in to po podobnem principu kot milo, tako da destabilizirajo celično membrano virusa in ga s tem uničijo. A da bi dezinfekcijsko sredstvo doseglo ta učinek, mora vsebovati vsaj 60% alkohola. Idealno je 70%, saj ta koncentracija dobesedno ubije virus, a nad to vrednostjo so vsa sredstva za kožo preveč dražilna. Hkrati dezinfekcijsko sredstvo ne odplakne oz. fizično odstrani teh ostankov. Še zmeraj so na naših rokah, a niso več aktivni.

Seveda pa je v primeru, ko se ne moremo umiti, dezinfekcijski gel, raztopina ali razpršilo povsem na mestu.

Za konec pa še poglejmo, kaj je bolje: trdo ali tekoče milo?

S stališča doziranja se zdi tekoče milo boljša izbira, saj je spravljeno v lični dozirki, ki je načeloma brezstična. A tekoča mila že po sami definiciji vsebujejo vodo, zato potrebujejo konzervanse, da preprečijo razvoj bakterij. Konzervansi so lahko za kožo dražilni, še posebej v kombinaciji s sintetičnimi dišavami ali parfumi, površinsko aktivnimi snovmi, umetnimi penilci ipd. Ko torej izbiramo znamko tekočih mil, glejmo, da je narejeno iz kakovostnih sestavin, po možnosti z eko ali vegan certifikatom.

Pri trdem milu ima marsikdo pomislek: ves čas ga prijemamo in odlagamo na milnik, v katerem se nabira ogabna sluz. Gotovo je na njem en kup bakterij!

A počasi, ni vse tako, kot izgleda. Čeprav so številne študije(7) pokazale, da se bakterije lahko zadržijo na milu, ki ostaja mokro zaradi pogoste uporabe, so hkrati dokazale tudi, da se te bakterije ne morejo prenesti na roke naslednjega uporabnika mila oz. se prenesejo v tako majhnem številu, da je za vpliv na naše zdravje zanemarljivo. Raziskave se sicer nanašajo na razvoj bakterij, a ugotovitev velja za vsak patogen, ki se zadrži na milu in ga lahko z umivanjem fizično odplaknemo s površine kože.

Torej je trdo milo povsem varno za uporabo. Pomembno je le, da poskrbimo za naslednje pogoje:

• Milo vedno odlagajmo na suh milnik.
• Milnik naj ima luknjice ali reže, da preprečimo zastajanje vode, ki posledično raztaplja milo in ustvarja sluz.
• Pred začetkom umivanja zmočimo roke in ustvarimo dovolj pene, nato pa si roke umijmo kot opisano zgoraj.

Načeloma je vseeno ali za umivanje uporabimo tekoče ali trdo milo. Učinek je enak.
Vendar ne pozabimo, da so kakovostna trda mila narejena iz negovalnih olj in masel, odišavljena so z eteričnimi olji, v njih pa so še gline, oglje ali zelišča iz domačih vrtov. Po 6-8 tednih sušenja ne vsebujejo skoraj nič vode, zato so zelo obstojna. Mila po hladnem postopku vsebujejo tudi glicerin in presežke maščob, ki kožo nahranijo in vzdržujejo njeno ravnovesje. To pa ne velja za vsa trda mila. Industrijska trda mila so pnavadi dvakrat ali trikrat mleta, kar jim podaljša trajanje in zagotovi dodatno trdnost, hkrati pa bistveno vpliva na njihovo kakovost. A to je tema za drug blog, ki pride v kratkem.

Ne pozabimo tudi na okolje: medtem ko je za tekoča mila potrebna embalaža, ki pušča odtis na okolju, je trdo milo ne potrebuje. Kupimo ga v papirnem ovoju, ki roma v reciklažo, milo pa porabimo do konca. #zerowaste.

In nenazadnje, kakovostna trda mila so večinoma narejena ročno, z ljubeznijo in predanostjo temu rokodelstvu. Ko se torej odločamo za nakup trdega mila, poglejmo najprej okoli sebe in izberimo lokalno. Podprimo raje domače, slovensko in ročno narejeno. Naj bo naše vodilo kakovost, ne cena. Tako bomo ne le poskrbeli zase, za svoje zdravje, pač pa tudi podprli lokalno gospodarstvo in prispevali k boljšemu jutri.

Z ljubeznijo,
vaša Naní

Viri:

1. Študije razikav o vplivu umivanja rok na količino patogenov na koži:
   Jensen, D. (2012) Efficacy of handwashing duration and drying methods. International Association for Food Protection, https://iafp.confex.com/iafp/2012/webprogram/Paper2281.html. in Fuls, J.L. (2008) Alternative hand contamination technique to compare the activities of antimicrobial and nonantimicrobial soaps under different test conditions. Applied and Environmental Microbiology, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18441107-alternative-hand-contamination-technique-to-compare-the-activities-of-antimicrobial-and-nonantimicrobial-soaps-under-different-test-conditions/.
2. Umivanje rok, Mayo Clinic prispevek:
   https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/adult-health/in-depth/hand-washing/art-20046253
3. Predstavitev sredstev, ki uničijo virus:
   https://www.compoundchem.com/2020/03/31/destroy-coronavirus/
4. Primerjava antibakterijskih in neantibakterijskih sredstev za higieno: https://www.cdc.gov/handwashing/show-me-the-science-handwashing.html#fifteen in
5. Koronavirus, kako poteka okužba:
   https://www.livescience.com/how-coronavirus-infects-cells.html in še drugi zanimivi članki, povezani z zdravjem:https://www.livescience.com/
6. Odpadni material pri umivanju rok:
   https://en.wikipedia.org/wiki/Micelle
7. Študija o vsebnosti bakterij na trdem milu:
   Bacteriological Studies Relating to Handwashing; THE INABILITY OF SOAP BARS TO TRANSMIT BACTERIA E. A. Bannan, M.S. and L. F. Judge, Ph.D. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1256339/?page=7
8. Washing with contaminated bar soap is unlikely to transfer bacteria.J. E. Heinze and F. Yackovich,
   https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2249330/